Sem na poti ...

V Etiopiji - do 3. januarja!

Alžirija 13. dan

Če Tuaregi pridno namakajo, pridelajo nekaj paradižnika, paprike, čebule, jajčevcev, buč in zelja.

Ob vsem trudu je pridelek zelo slab.

Brez namakanja ne bi bilo nič ...

Opazila sem tudi nekaj trt in marelic.

To je sorga - puščavsko proso.

S semeni teh trav krmijo tistih nekaj kokoši, ki jih še ni odnesla puščavska lisica.

V vasici je nekaj zidanih stavb, ostale so iz trstike.
Po obilnem zajtrku smo dobili palačinke s čokolado.

Pridne žene in deklice so ponujale svoje izdelke.

Seveda smo veselo nakupovale ...

saj je bilo kaj izbrati!

Mali lepotički

Tale koča iz trstike je hkrati kuhinja, dnevna soba in spalnica.

V vasici imajo tudi šolo - učitelj dopoldne poučuje splošne predmete, popoldne je na programu učenje korana.
Deklice, stare od 5 do 7 let, so na eni strani slamnate učilnice ...

dečki na drugi strani.
Dva sta imela 6 let, eden gotovo 14, ostali okoli 8 let. Manjši so pisali na tablice, večji so imeli različno debele knjige z arabskimi pismenkami, ilustracij ni bilo videti.

V samotni puščavi smo obiskali še muslimansko pokopališče.

Kar težko smo se poslovili od prijaznih gostiteljev ...

a saj še pridemo!!!

Alžirija 12. dan

Ko sem ob sedmih vstala, je bilo nebo prepredeno z ovčicami.

Na nadmorski višini 1975 metrov k sreči ni bilo hudega mraza.

Po zajtrku smo jo mahnili po vulkanski pokrajini.

Čeprav se zdi - tega "možica" niso ustvarili ljudje.

Kako se prileže kosilo - v senci akacij.

Popoldne smo ugledali "tovarno" zidakov.

Pri tem opravilu potrebujejo vodo - ki je 30 m globoko.

Za vzpetino je naš današnji cilj.

Pozno popoldne smo prispeli v vas našega šoferja Mohameda. Tu živi njegova razširjena družina - mati, tri sestre, bratranci, sestrične.

Najprej zagledamo ogrado za koze.

Vsi nas z zanimanjem opazujejo ...

Zidane stavbe so ograjene z visokim kamnitim zidom.

50-letna mati našega vodnika Mohameda je po moževi smrti vodja te skupnosti, ki živi izključno od reje koz in sinove pomoči.

Premožnejši imajo zidane hiše, ki nimajo oken, marveč samo vrata.

Ostali pa domovanja iz trstike ...

Vsaka družina ima visoko ograjeno dvorišče in nato prostore, v katerih ni pohištva. Nekateri premorejo le ograde iz trsja, tepihe in deke pa imajo obešene po stenah.
Za nas so uredili tako domovanje ...

Otroci so se zelo razveselili našega darilca - redkokdaj jedo pomaranče.

Prisrčen nasmeh male Mohamedove nečakinje.

Kmalu bo zadišal pravi beduinski čaj.

Vodnik Mohamed z materjo in nečakom.

Črpajo talno vodo,

država jim je brezplačno napeljala elektriko, ki jo drago plačujejo.

Preprosto domovanje

Bližnja okolica je zelo urejena. Sredi vasi je skrbno ograjen vrtiček, saj so lačni kozlički so povsod na preži. Odrasle koze se pasejo v puščavi.

Sušenje perila po puščavsko.

Zelenjavni vrtiček - zalivan z vodo iz kozjega meha.

Kar lep pridelek, mar ne?

Spet se končuje dan prepoln doživetij.

Kaj neki nam Tuaregi pripravljajo za jutri?