Po zajtrku - svež kruh, sirček, margarina, figova in slivova marmelada, med in veliko bele kave iz suhega mleka - smo šli, kar za nosom med čudovite kamnite stople.
Ena sama ne naredi škode, če pa jih prileti za cel oblak ...
ne bi ostalo nič!
Še zgodovinski utrinek, zapisan v kamnu.
Tako počasi nastaja pesek ...
Poglejmo, če je okno odprto.
Jeee!
Vsak dan sveže počesane.
Sonce se spušča, vročina popušča.
Tu spodaj pa že ne bom postavila šotora ...
Lahko noč in nasvidenje jutri!
Dooobro jutro!
Po zajtrku - sirček, med, marmelada, kava, čaj, mleko v prahu - smo šli hodit med skalnimi stolpi.
Poglej jih, sodobni Liliputanci!
Žeja ...
Na ravnici je bila nepregledna množica posušenih kolokint.
Mi že ne!
Na velikem osamelcu smo našli tri lepe vklesane reliefe žiraf. Delo neznanega umetnika.
Vse to pa je v tisočletjih ustvarila mati narava.
V puščavi je najlepše, ko zahaja sonce ....
Prvi sončni žarki ...
Klepet po zajtrku
Nato pa hoja hoja ...
Metulj v puščavi - kako se ga razveseliš! 
Ja, življenja sredi negibnih skulptur ne mrgoli!
Spomin na neke druge čase.
V 21. stoletju je popotnikov v alžirski puščavi malo.
Naša skupina je v varnih rokah prijaznih Tuaregov.
Neokrnjena narava je veličastna ...
Naleteli smo na vodnjak. Voda je globoko, globoko.
Še večerni sprehod ...
