Greste z mano, na črno afriško celino?
2. novembra smo ob enih ponoči pristali na malem letališču v oazi Tamanrasset.Ko se je zdanilo, smo ostrmeli ...
nejeverno gledali poletje
in okušali,
potem pa: jalla, jalla!!!
Štirje džipi, štirje šoferji, en kuhar in 12 popotnikov.Oči na peclje!
Na lov za motivi ...
Tale desna si misli: "Jaz bom rajši nesla drva, so lažja kot gospodar."
"Gremo kuhat čaj!" se je odločil Tuareg.
Le redka drevesa so zmagala v boju s kruto naravo.
Osvežilno kosilo sredi puščave!!!
Trenutno je 40 stopinj, ni čudno, da vse rastline ne preživijo.
Le verjemite, v kozjem mehu je pitna voda :)
Po zimskem nalivu - obilica drv za kurjavo.
Puščavske bučke bodo teknile tako kozam kot kamelam.
Nežnost v kruti puščavi
Večerne barve so najlepše!
Po 250 km vožnje in treh urah hoje se bliža čas za počitek.
Polna luna in deset stopinj
Kar osvežujoče za spanje v šotoru.
Ni komentarjev:
Objavite komentar