Že nekaj časa sem si želela pokukati v ta konec sveta, zato slovo od zasneženega domačega vrta ni bilo pretežko.
V Istanbulu smo imeli nepredviden, malo daljši postanek.
Seveda smo obiskali tudi največjo tržnico.
S celodnevno zamudo smo končno prileteli v Etiopijo.
V popolnoma drug svet. Neverjetno - tu večino tovora prenašajo na lastnih plečih.
V Etiopiji delajo predvsem ženske in otroci - za prodajo pripravljajo posušeno pekočo papriko.
Kaj res tu notri živijo ljudje, se sprašujem.
Povsem vsakdanji prizor na cesti ...
In dober občutek ob pogledu na polja - tu ljudje ne bodo lačni!
Sedaj je čas amarilisov - vitezovih zvezd.
Med sprehodom ob jezeru Tana pa dokončno pozabiš na našo zimo.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar