V Istanbulu smo imeli nepredviden, malo daljši postanek.


Seveda smo obiskali tudi največjo tržnico.
S celodnevno zamudo smo končno prileteli v Etiopijo.
V popolnoma drug svet. Neverjetno - tu večino tovora prenašajo na lastnih plečih.

V Etiopiji delajo predvsem ženske in otroci - za prodajo pripravljajo posušeno pekočo papriko.
Kaj res tu notri živijo ljudje, se sprašujem.
Povsem vsakdanji prizor na cesti ...
In dober občutek ob pogledu na polja - tu ljudje ne bodo lačni!
Sedaj je čas amarilisov - vitezovih zvezd.
Med sprehodom ob jezeru Tana pa dokončno pozabiš na našo zimo.




Ni komentarjev:
Objavite komentar