Noč je bila kar sveža. Ker včeraj dolgo ni bilo džipa s šotori, jih vsi niso postavili.
Če ni vetra, ki nosi pesek, je prav prijetno spati pod zvezdami.
V puščavi se rojeva nov dan ...
Takle kruh speče naš kuhar v razžarjenem puščavskem pesku.
Po zajtrku smo se odpravili na treking ...
Tu vidim sedla, kje pa so kamele?
Kamele najdemo pri trnasti akaciji.
Pridemo do wadija, po katerem je pred enim mesecem drla voda.
Zdaj pa ...
Še fotostop, pa gremo naprej.
Sredi peska naletimo na čredo koz.
Prišli smo do tuareške družine.
Deklice tolčejo kolokinte, da koze lažje pridejo do hrane.
Dnevi jima minevajo ob skrbi za koze.
Za živali vedno skrbijo le dekleta in žene.
Tuareško družino sestavljajo babica, oče, mati in pet otrok. Premorejo mnogo koz, pet kamel in prav toliko oslov.
Vodo imajo v avtomobilskih zračnicah in kozjih mehovih.
Do prvega vodnjaka je en dan hoje s kamelami.
Fantje - umazani, igrivi, tako kot vsi otroci ...
Tale fantič bo lahko kmalu sam skrbel za kamele.
Tuareške babice vroče sonce prav nič ne moti.
Tuaregi so nam ponudili suh kozji sir. Na vročem soncu kaj hitro nastane iz skute.
V svojem domovanju so zadovoljni - imajo streho nad glavo!
Odpravili smo se naprej. Naši vodniki so poskrbeli za kosilo. Jedli smo riž z rozinami, papriko, paradižnik, kumare, korenje, grah, kruh in sadno solato.
Zvečer smo se pripeljali do jam z lepimi reliefi.
Kam vodijo vse te poti, pa bomo videli jutri.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar